Doživljajsko igrišče

Doživljajsko igrišče je odprto vsak torek, četrtek in petek od 13. do 19. ure.

Doživljajsko igrišče v Mariboru se nahaja tukaj.
PONUDBA ZA OSNOVNE ŠOLE - IZLETI ZA OSNOVNOŠOLCE PRVE TRIADE
Na Doživljajskem igrišču organiziramo aktivnosti za osnovnošolce prve triade. Podrobno predstavljena ponudba se nahaja na dnu strani med datotekami, lahko pa si jo odprete s pritiskom na povezavo: PONUDBA.

SPLOŠNO O DOŽIVLJAJSKIH IGRIŠČIH

DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE V MARIBORU



SPLOŠNO O DOŽIVLJAJSKIH IGRIŠČIH

Zgodovina doživljajskih igrišč
 
V 30. letih prejšnjega stoletja je danski arhitekt Christian Sørensen opazil, da se otroci namesto na urejenih in opremljenih igriščih, raje igrajo na različnih odlagališčih materialov, kjer so si sami ustvarjali lastne igralne svetove in površine. Menil je, da je otrokom treba omogočiti in priskrbeti podobne, a varne prostore za igranje in ustvarjanje. Leta 1943 je v času 2. svetovne vojne ustanovil prvo doživljajsko igrišče v danskem Kopenhagnu. 

Ideja doživljajskega igrišča se je hitro razširila v druge države, tako so leta 1948 (v Cambridge House) odprli prvo angleško doživljajsko igrišče, v petdesetih letih so tovrstna igrišča začeli odpirati v Švici, v šestdesetih v Nemčiji, ...

Danes je v Evropi več kot tisoč doživljajskih igrišč, okoli 400 jih je v Nemčiji, 600 v Veliki Britaniji … Kot zanimivost, nam najbližje je v avstrijskem Gradcu.

Epe (European Playwork Association), združuje veliko število organizacij, ki delujejo v obliki doživljajskih igrišč. Ob njeni podpori in partnerstvu smo leta 2004 začeli z razvojem ideje za izgradnjo prvega tovrstnega igrišča v Sloveniji, in sicer v Mariboru.

Splošno o doživljajskih igriščih
Doživljajsko igrišče (t. i. adventure playground) je edinstven in poseben prostor, ki otrokom in mladim ponuja mnoge čudovite možnosti.

Igranje in ustvarjanje v bogatem in varnem igralnem okolju, ki omogoča spoznavanje, presojo, sprejem in obvladovanje izzivov ter tveganj, sodi med osnovne pogoje za zdrav čustveni, telesni, socialni, miselni in ustvarjalni razvoj otrok in mladih.

Dobro doživljajsko igrišče stremi k zagotavljanju možnosti za igralno-ustvarjalno raziskovanje in odkrivanje, za spoznavanje lastnih meja in meja drugih, za soočanje s tveganji in njihovo obvladovanje. Tveganja so predvidena in v varnem okolju in nadzorovana s strani strokovnjakov. Strokovnjaki so vedno prisotni in so na voljo, kadar otroci presodijo, da potrebujejo njihovo pomoč. Prav tako vedo, kdaj posredovati in kdaj prepustiti otrokom, da sami razrešijo nastale situacije. Konec koncev so otroci najboljši strokovnjaki za igro.

Strokovnjaki opozarjajo, da –zaradi izginjanja varnih, zelenih igralnih površin, bojazni staršev pred nevarnostmi izven domačega okolja, umika otrok in mladih v izolacijo domov, preživljanja prostega časa ob gledanju televizije in igranju računalniških iger, izginjanja osebne komunikacije, ki jo vedno bolj nadomešča neosebna komunikacija preko računalnikov in mobilnih telefonov, preobremenjenosti s šolskimi in obšolskimi obveznostmi – vedno več otrok nima pravih možnosti za igranje in ustvarjanje.
S tem ko otroke "zavijamo v vato", da bi jih obvarovali pred tveganji in nevarnostmi, jih prikrajšamo za najbolj naraven del otroštva – igranje in sprejemanje tveganj. Le z neposredno osebno izkušnjo se otroci naučijo oceniti in preseči nevarnosti in tvegane situacije. Naučijo se tudi raznolikih možnih odzivov na nevarnosti, v katerih se znajdejo.

Odrekanje možnosti za odkrivanje, raziskovanje, preizkušanje in doživljanje širšega okolja in sveta, ki otroke obdaja, vodi v posledice, ki lahko dolgoročno vplivajo na cele generacije otrok. Posledice so vidne v obliki duševnih stisk, občutkov osamljenosti, izoliranosti, nezadovoljstva, nezainteresiranosti, nemotiviranosti, zlorabe legalnih in nelegalnih drog, učnih težav, vedenjskih težav, vandalizma, nasilja, mladoletniških nosečnosti, prometnih nesreč, socialne izključenosti, revščine ...

Doživljajsko igrišče pomeni pomemben prispevek k: socialnemu vključevanju, preventivi, ekologiji, dvigu kakovosti bivanja v skupnosti, povezovanju in sodelovanju prebivalcev v skupnosti, upadu zasvojenosti z drogami, upadu kriminalnih dejanj, vandalizma, mladoletnih nosečnosti, prometnih nezgod, v katere so udeleženi otroci in mladi, manjšanju socialnih, materialnih, nacionalnih, kulturnih razlik med prebivalci v skupnosti ...

Filozofija 'playwork' (deloigra)
Doživljajska igrišča so zgrajena na podlagi filozofije 'playwork'. So z ograjo ograjena mesta, na katerih usposobljeni strokovnjaki zagotavljajo varnost in skrbijo za pogoje, ki omogočajo otrokom samoorganizacijo lastne igre. Otrokom so na voljo, kadar otroci presodijo, da potrebujejo njihovo pomoč.

Delo temelji na principu 'open access play' oziroma na odprtem pristopu k igri, kar pomeni, da otroci sami presodijo, kdaj bodo prišli in odšli iz igrišča. Prav tako otroci odločajo o dnevnem dogajanju, vrstah iger in dejavnostih, s katerimi se želijo ukvarjati (kakšne objekte bodo gradili, kako bodo preuredili igrišče). To omogoči identifikacijo otrok s prostorom in pomeni, da igrišče postane njihova 'last'.

Za razliko od običajnih otroških igrišč, ki jih poznamo v slovenskem prostoru, se pri igri in ustvarjanju na doživljajskem igrišču uporabljajo naravni elementi (voda, pesek, les, ogenj), kar omogoča otrokom vzpostaviti stik z naravo, samim seboj in soljudmi, obenem pa tudi spoštovanje.

Glavna metoda dela je igra. Igra je očiten rezultat biološkega gona. Človeka spremlja skozi vso evolucijo in je vpeta v vse vidike človeškega razvoja, od razvoja motorike, govora do razvoja možganov ter prilagajanj okolju in preživetju. Strokovnjaki so ob raziskovanju in opazovanju otroške igre odkrili, da otroci sami v sebi nosijo notranje vire in potenciale, s pomočjo katerih se preko igre soočajo, predelujejo in podoživljajo pozitivne ali negativne življenjske izkušnje, pod pogojem, da imajo za to zagotovljen varen prostor.

Igra je:

•    temeljna otrokova in človekova biološka potreba in pravica,

•    primarni način vstopanja otroka v svet in odnose s soljudmi,

•    način za odkrivanje lastnih omejitev in omejitev drugih,

•    učenje socialnih in praktičnih veščin,

•    način za učenje pravičnosti, enakopravnosti, sodelovanja in spoštovanja različnosti,

•    uspešen način socialnega vključevanja in manjšanja socialnih, materialnih, kulturnih, nacionalnih in generacijskih razlik,

•    pomembna za razvoj osebnosti, domišljije, ustvarjalnosti in lastnih potencialov,

•    najprimernejši način, ki otrokom in mladim omogoča učiti se o sebi, o svoji kulturi in o svetu, ki jih obdaja,

•    lahko zabavna, resna, utrujajoča, boleča.

Iz tega razloga je zelo pomembno, da otrokom skozi njihovo otroštvo omogočimo čim več kakovostnih igralnih izkustev za njihov optimalni razvoj. V skladu s tem filozofija deloigre verjame, da vsak otrok oziroma mlad človek v sebi nosi potenciale za osebnostni razvoj in za predelavo pozitivnih in negativnih življenjskih izkušenj ter da moramo otrokom ponuditi možnost, da sami, glede na njihove potrebe odločajo o lastni igri.

Zanimive spletne povezave o doživljajskih igriščih in filozofiji deloigre lahko najdete spodaj med datotekami. 



DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE V MARIBORU



Predstavitev 
Doživljajsko igrišče je neprofitni in dolgoročni socialno-pedagoško-ekološko-okoljsko-prostočasno-(med)kulturno-preventivno-kurativno-skupnostno usmerjen program, namenjen dvigu kakovosti življenj otrok, mladih, staršev in drugih prebivalcev Maribora.

Doživljajsko igrišče leži v južnem delu Malega Betnavskega gozda, ki je v Mestni četrti Tabor med Pasteurjevo, Ertlovo in Betnavsko ulico v Mariboru.

Od otvoritve, ki je bila 25. septembra 2010, doživljajsko igrišče obratuje vsak torek, četrtek in petek od 13. do 19. ure.

Doživljajsko igrišče temelji na:
•    potrebah, vključevanju in sodelovanju otrok in mladih, na potrebah staršev in drugih prebivalcev Maribora,
•    uresničevanju in varovanju otrokovih pravic do igre, ustvarjanja, sprostitve in prostega časa, v skladu z 31. členom Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,
•    prioritetah Evropske unije povezanih z razvojem in opolnomočenjem lokalnih skupnosti ter dvigom kakovosti življenja v njih,
•    strokovnem konceptu ‘deloigra’ dela z otroki, mladimi in lokalnimi skupnostmi,
•    strokovnem konceptu Skupnostnega socialnega dela,
•    Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu,
•    sodelovanju z Mestno občino Maribor in
•    sodelovanju z gospodarskimi podjetji ter vladnimi in nevladnimi organizacijami na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Otroci in mladi se ob prihodu na doživljajsko igrišče sami odločajo, s čim in kaj se bodo igrali in ustvarjali.

Osnovni program in dejavnosti se spreminjajo, nadgrajujejo v skladu s potrebami, željami otrok in mladih ter z zmožnostmi naše organizacije.

V okviru doživljajskega igrišča poteka tudi projekt prostovoljskega dela, pri katerem sodelujejo lokalni prebivalci in drugi zainteresirani.

Osnovni program dejavnosti Doživljajskega igrišča
SPLOŠNE IGRALNE AKTIVNOSTI:
•    uporaba, igranje in ustvarjanje z naravnimi materiali (voda, zemlja, les, mivka, kamenje, ogenj),
•    gradnja različnih igralnih in drugih objektov z uporabo orodij (lesene hiške, mostički, strukture),
•    izdelava lastnih igral in igralnih pripomočkov,
•    igranje družabnih iger,
•    igranje socialnih in skupinskih iger,
•    urejanje in skrb za zemljišče, rastline, drevesa, vrtnarjenje.

TEMATSKE IGRALNE AKTIVNOSTI:
•    spoznavanje starih, tradicionalnih obrti,
•    delavnice: kuharske, lutkovne, gledališke, glasbene, likovne, ustvarjalne, fotografske, filmske, naravoslovne, ekološke,
•    spoznavanje iger naših staršev, spoznavanje iger drugih narodov in kultur,
•    gradnja hišk iz različnih materialov: blato, slama, zemlja, ...
•    gradnja igralnih in okrasnih struktur iz rastlin,
•    ustvarjalna uporaba odpadnih materialov,
•    vodne igre,
•    zimske igre,
•    pikniki in 'praznovanja' namenjena spoznavanju, druženju in povezovanju lokalnih prebivalcev ter prebivalcev Maribora,
•    mednarodne mladinske izmenjave.

Kaj je otrokom, staršem in sosedom igrišča na Doživljajskem igrišču najbolj všeč:

"Slikanje in lokostrelstvo sta mi najbolj všeč, potem pa ogenj in pripravljanje hrane." Tadeja, 14 let

"Sekanje drv, otroci, ki so tu, ogenj, lokostrelstvo, izvajalci na igrišču." Rok K., 16 let

" Sem prihajam zaradi druženja s prijatelji in dela v kotičku z lesom." Rok S., 16 let

"Najraje se igram z ribami in sedim ob ognju." Timi, 7 let

"Najbolj mi je všeč tipi, ker smo lahko notri, ko je slabo vreme." Miriam, 19 let

"Ker lahko uresničiš svoje ideje." Nataša, 23 let

"Da sem med otroci - čiste, nepokvarjene duše. Otrokom pušča možnost proste igre, da lahko svojo kreativnost doživljajo na svoj način, ne po nareku mentorjev in učiteljev." Sanjin, 35 let

"Da imajo otroci možnost, da se s kladivom po prstu udarijo."  Vojka, 35 let.

"Čudovita možnost za otroke, da preživijo svoj prosti čas v naravi. Ne gre samo za igro, spoznavajo tudi različne veščine, delajo z raznimi orodji. Kot starejšemu mi dosti pomeni, da lahko tam otrokom predajam svoje znanje in izkušnje. Več tega bi moralo biti v Mariboru."  dedek Marjan, 56 let

" Pristno vzdušje, dobra družba, kolektiv, všeč predvsem kaj vse nudijo otrokom, da se otroci lahko spoznavajo z opravili." dedek Peter, 59 let

" Vedno, ko gremo mimo, ga vleče na igrišče, v peskovnik in na traktor.” mamica od Roka, ki je star 19 mesecev

"Naše hišno dvorišče je postalo igrišče. Všeč mi je, da se igrajo in ustvarjajo z naravnimi materiali. Tu je mir, red in čisto." mamica od Jakoba, ki je star 3 leta

“Na igrišče pridem kurit ogenj in streljat z loki.” Tim, 4 leta

" Rad se igram lov na zaklad. Kurim ogenj in pečem kostanje. Rad šivam in iz buč delam smrtne glave. Tudi v peskovniku se igram in plezam po triglavu. Ti loviš!"  Davor, 6 let

“Najraje se igramo vse. Baletke, vampirje, na igralih. Všeč nam je indijanski šotor in hiša igrač.“  Alma, Andrejka in Melisa, 7 let

"Vse mi je všeč. Pozitivno. Tu se naučijo discipline – sklepam po mojem otroku. Pogrešam malo več skupinskih iger, kot smo se jih včasih igrali.“  mamica od Andrejke

"Za otroke je to v redu. Druženje in igre. Lahko bi bilo vsak dan odprto.” mamica od Alme


Če želite s svojo donacijo prispevati k razvijanju doživljajskega igrišča, nam jo lahko nakažete na TR našega društva: 6100 0001 2829 955, DH d.d.

Za materialne donacije nas lahko pokličete na 02/331 83 06 ali 040 585 945 oziroma nam pišete.

Kontaktna oseba: Nina

_______________________________________________________________

Program doživljajskega igrišča je podprla Mestna občina Maribor, ki je v okviru projekta ”City Network Graz – Maribor” izpeljala študijo prostorskih ureditev za otroke in mladostnike v mestih Maribor in Gradec ter zasnovala pilotsko ureditev prostora za otroke in mladostnike v Mariboru. Projekt ”City network Graz – Maribor” je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru čezmejnega programa Slovenija – Avstrija 2007 – 2013.
_______________________________________________________________